Zob je lahko pokvarjen tudi več let, toda okvara se smatra kot akutna v 36 mesecih, v katerih običajno ne boli. Bolečina se prične šele ko “okvara” zajame pulpo (‘živec’) in takrat je to že bolj sestavljeno zdravljenje zoba. Obstajajo nekatera stališča, ki so proti mrtvim zobem v ustih, glede na to da so to možna bodoča žarišča drugim, oddaljenim organom in zglobom). Se pravi, čeprav zob ne boli je lahko pokvarjen in to lahko enostavno odkrijemo edino s stomatološkim pregledom, najbolje periodično vsakih šest mesecov.
Okvara (karies) je mehkčanje trde zobne strukture, ki se v kolikor je ne zaustavimo, širi in prevzema v zobu obliko kosa ledu ali piramide, v najbolj trdem tkivu v telesu – sklenini je najmanjše, toda v globini, prodirajoč proti zobni pulpi v mehkejših slojih zob, postaja vse večje in večje. Današnja tehnologija materiala (kemično se vežejo na zob, ne pa mehanično kot prej!) je spremenila količino ‘odstranitve’ zoba, varčna je do zoba in za izdelavo bele polnitve ni potrebno brusiti nič več zoba razen kariesa; v tem smislu je napredek pomagal pokvarjenim zobem.
Statistika nam je pokazala, da je to potrebno vsakih 8 let.
S pregledom se ugotavlja, da to pravzaprav ni mlečni zob temveč prvi stalni kočnik, ki v ustih vzklije na mestu, kjer prej ni bilo mlečnega predhodnika! Starši se še dandanes pogosto motijo okoli tega zoba, misleč, da je to mlečni. Ta zob je predpogoj za pravilno kalitev vseh ostalih, ki se kalijo za njim.
To se bo pokazalo šele kasneje. Pa poglejmo:
zgodba se odvija posredno in tiče se žvečenja in izgleda: ko zapremo usta in stisnemo zobe, najmočnejši stisek čutimo med bočnimi zobmi (vkolikor je zagriz pravilen), vendar prednje zobe komajda dotikamo, stiska ni; ta mali prostor med prednjimi zobmi nam omogočajo naši ‘stebri’, bočni zobi, toda samo če so v neprekinjenem nizu; nasprotno, pri izgubi samo enega zoba se sosednji zobje nagibajo, iz nasprotne čeljusti rastejo, oddaljenost med bočnimi zobmi se zmanjšuje ter kot rezultat tega se prednji zobje še močneje naslanjajo eni na druge, to jih preobremeni ter pripelje do njihove majavosti (podporni aparat slabi); pri izgledu se osebi skrajšuje spodnja tretjina obraza in mu daje starejši izgled, ustnice pa se pomečkajo (gube). Razen tega prihaja tudi do motnje zagriza in nezadostno prežvečeno hrano pošiljamo želodcu ter ga s tem preobremenjujemo.
Pijte samo iz svojega kozarca, da se ne bi nekdo drug okužil, dokler ne odstranite vzrok njenega nastanka: stare proteze je v slučaju znižanega zagriza potrebno zamenjati (prepoznamo globje gube), primanjkljaj vit. B12 ali železa
Parodontopatija ali bolezen zobnega mesa ima za posledico ogolele zobne vratove in korenine; po dolgotrajnem vnetju zobnega mesa (krvavitvi), vnetje prodre globje in zajame kostne strukture, ki se razgrajujejo in niso več okvir gingivi, ki je nekdaj polnila prostore v obliki trikotnika med sosednjimi zobmi in v višini vrata.
Opaženo je, da dobro vzdrževanje higiene (usta brez plaka!) lahko to bolezen upočasni, toda ne more je ozdraviti…
Prevencija (lat. Praevenire=preteći) v stomatologiji podrazumeva ukrepe, ki jih stomatologi izvajajo, da bi prehiteli oziroma se s tem izognili boleznim ust in zob, braneč s tem zdravlje telesa v celoti (ni okvare zoba, ni niti žarišča /lat. Focus/, ki lahko poškoduje naše srce, ledvice, mišice, oči, zglobe in dr.); vedo da se z usti prične naš prebavni trakt, zobje pa zdrobijo hrano in prično važen del prebavnega ciklusa; zobje, če so lepi, služijo kot okras licu, dajejo dostojanstvo naši osebi: zobje imaju tudi še eno važno vlogo: oni so, pored kosti, naša shramba minerala kalcija v telesu! Zato je naše ljudstvo vedno govorilo: „dokler imaš samo en zob v ustih, boš imel zdrave tudi kosti“ (s popolno izgubo zob postanejo kosti edini izvor kalcija s katerim naši telesni mehanizmi razpolagajo). Medtem ko pišem o preventivi, razmišljam, od kod začeti? Odgovor je v holističnem, celovitem pogledu na človeka (= telo, um in duh so eno), pa se začne od glave:
dobre misli = srečna oseba = zdrava oseba!
Zakaj je to pomembno? Ozaveščeno znanje o zdravju spreminja vsakega posameznika iz objekta zdravstvene skrbi v odgovornega subjekta, ki najbolje lahko sam sebi pomaga, če zna kako (profilaksa, grč. Profylattomai = pazim se) in tukaj je mesto preventive v stomatologiji: nudi smernice za zdrav stomatognati aparat (stoma grč. usta; gnathos grč. čeljust), kako da ostane / postane zdrav.
Prehrana (karies spremlja stopnjo civilizacije ljudstva in ga zato
povezujejo z načinom življenja ter različno prehrano v odnosu na primitivna
ljudstva).
Dosedanje splošno sprejeto mnenje (Ameriško združenje dentalne medicine, ADA): „Karies nastane, ko hrana, ki vsebuje ogljikove hidrate (sladkor in škrob), kot so mleko, rozine, pecivo in druge sladkarije, ostane na zobeh. Bakterije, ki prebivajo v ustni votlini in ostajajo žive prav zaradi teh ostankov, proizvajajo kislino, ki sčasoma poškoduje zobno sklenino in privede do kvarjenja zob.“
Vendar raziskave dr. Weston Price kažejo, da je kvarjenje zob povezano z:
1. nezadostnost mineralov v prehrani
2. nezadostnost vitaminov topljivih v masteh (A,D,E,K) v prehrani
3. nezadostna absorpcija hranjivih sestavin v črevesju ( npr.fitinske kisline je polno v naši prehrani: iz stročnic, semenk, orehov, žitaric, menja se sestava krvi, prihaja do neuravnoteženega odnosa kalcija in fosforja kar telo „popravlja“ z izločitvijo mineralov iz kosti in zob. Očitno je točno večletno prepričanje, da sladkor kvari zobe, vendar zato ker črpa hranjive sestavine iz telesa in ne zato, ker se bakterije z njim hranijo ter kot stranski produkt delajo kislino, ki uničuje zobe.
Zaradi tega jejmo hrano, ki vsebuje zadostno količino mineralov in vitaminov, ki
se bodo vgradili v strukturo zoba in omejimo vnos visokopredelanih živil.
Zaželjena hrana: kokosovo olje, maslo, meso dobljeno iz organsko vzgojenih živali, za pravilno izkoriščanje kalcija in fosforja se priporoča juha od govejih kosti z organsko vzgojeno zelenjavo, plodovi morja, jetrica, pravilno pripravljati hrano z fitinsko kislino, žolca (dobra za zobno meso in za prebavo – obnavlja črevesne resice!).
Dobri su dodatki prehrani: fermentirano olje dobljeno iz jetre bakalara, bogato z vitamini topljivimi v masteh, magnezij.
Takoj po končanem obroku umiti zobe, v prvih treh minutah, ali vsaj po preteku 15ih minut, zaradi povišane kislosti, ki naredi sklenino občutljivo.
Hrana je v civiliziranem svetu najpogosteje industrijskega porekla, termično že obdelana; potrebno je bolj težiti hrani nabrani v vrtu, najbolje takoj nabrani, sveži in iz tal, ki še nima kemijskih onesnaževalcev (pesticidov) in je zato po svoji sestavi naravno bogata z minerali. Tudi način obdelave živil se razlikuje: civilizirani svet je naklonjen temu, da surova živa živila z dolgo ali premočno termično obdelavo izniči in to vse zaradi ugodja goltanja le takšne, že omekšane hrane. Pri tem se preskakuje žvečenje, mletje, ti. mehanično drobljenje hrane. Ko se prične tudi kemijsko ločevanje ogljikohidratov (zahvaljujoč encimu v slini, amilazi ali ptiyalin-u) bo takšen zalogaj (bolus, grč. bolos, žoga) maksimalno koristen našemu organizmu po svoji kemijski zgradbi (živa hrana). Zobje in njihov podporni aparat z žvečenjem hrane, delajo samomasažo, samočiščenje in opravičujejo s tem svoj namen saj bo konec koncev tudi njim s krvjo prišel del potrebnih hranljivih snovi.
Stomatolog je prijatelj Vas in Vaših ustiju! Zadah iz ust (Foetor ex ore ali Halitosis) je znak neke bolezni v ustih ali izven njih ter je lahko trenuten ali trajen.
Pogosteje spremlja procese vnetja v ustih, kot pa da je spremljajoči znak bolezni telesa. Ko je normalen je dih nevsiljivega vonja. Spremenljiv je in je odvisen od dela dneva, količine izločene sline v ustih, vrste bakterijske flore, čistosti ust, fizioloških procesov (menstruacija, nosečnost, menopauza), starostne dobe.
Zjutraj je vonj težji kot podnevi in je rezultat normalne, večje suhosti ust preko noči, dodatno povečane pri osebah, ki ponoči spijo z odprtimi ustmi, zaradi zamašenega nosa, smrčanja ali vnetih sinusov. Suhost ust spremlja tudi bolane žleze slinavke, menopauzo, jemanje antidepresivov, najdemo jih pri kadilcih, alkoholikih, ljudi neredne prehrane.
Razpadajoči produkti, kakor epitelne celice kot ostanki hrane (masti in proteini!) se čistijo iz prebavnega trakta nošeni trepetljikami sluznice proti korenu jezika, oziroma proti ustim ter pri tem sproščajo v suhi sredini preko noči pline gnitja.
Neprijeten vonj je lahko tipičen za neko bolezen: neprijeten sadni vonj in vonj po acetonu je pojava pri sladkornih bolnikih, na urin in amoniak pri obolelih na ledvicah, metalen pri zastrupitvi s svincem in živim srebrom, težki mirujoči vonj zemlje pri boleznih jeter, vonj po gnilobi se pojavlja pri ulceronekroznih stomatitisa, parodontopatija, pri ranah po odstranitvi zoba, scarlatini…
Važno je ugotoviti, če je neprijeten vonj povzročen s stanjem v ustih ali pa je on znak bolezni, ki je izven dosega stomatološke specialnosti.
To lahko tudi sami preučimo: en način je, da poližemo zapestje roke, počakamo nekaj trenutkov, da se posuši in tedaj povohamo kožo na tem mestu, vkolikor ni neprijetno, verjetno nam ni vonj iz ust neprijeten; drugi način razlikovanja je s pomočjo Breningove metode vonjanja diha: pacient globoko vdihne zrak, zapre močno usta in piha čez ter če ne vonja neprijeten vonj to pomeni, da obstajajo vzroki izven ust; vkolikor da, so najpogostejši vzroki bolezni dihalnega trakta (sinusitis, angina, vnetje pljuč…); neprijeten vonj se lahko izdihne prek pljuč, medtem ko so dihalni organi zdravi: dišeče substance neke hrane (lahko hlapljiva olja), potem ko se ona prebavi, prihajajo v krvni obtok, da bi se izločile čez dihalni sistem, npr. čebula, česen, alkohol, preparati joda, kloral hidrat; zanimivo je, toda zaradi boljšega razumevanja in s tem tudi lajšega odstranjevanja te neprijetnosti, vonj te hrane ne prihaja od ostankov zadržanih v ustih niti v želodcu temveč zaradi njene izločitve prek pljuč. To v praksi pomeni, da se vonj te hrane ne odstrani s pranjem zob! Vonj se bo zadržal v času od nekaj ur pa vse do cel dan, oziroma dokler ga telo samo ne izvrže. Pri bolezni prebavnoga trakta (gastritis, čir) neprijeten vonj prihaja čez usta, pri povratku želodčne kisline iz želodca (refluks), kratkotrajen pa se pojavi v trenutku pretiranega straha (suha usta!), pri dehidrataciji (visoka temperatura, bruhanje, driska), vnetju dihalnega sistema in pri otrocih, redko, toda vseeno se splača misliti tudi na kakšen tujek v nosu, ki je prispel letam iz njegove okolice (grah, del igrače).
Oralni vzroki so pogostejši: nezadostna higiena ust (anaerobne bakterije proizvajajo sumporne spoje, ki z vonjem spominjajo na pokvarjena jajca)), vsi prostori, ki ustrezajo ‘slabim’ bakterijam kot so kariozne votline zob, medzobni prostori brez zobne papile, neočišeni, izkrivljeni zobje (težje dostopni ščetki zaradi svojih spodkopanih sten), žepov, ortodontski aparati, protetska dela, hipertrofija jezičnega pokrivala, bolezni gingive in parodonta.
Terapija: odstraniti vzrok!
Vkolikor je vzrok v ustih, ga bo stomatolog, z Vašim sodelovanjem, uspešno odstranil. Vkolikor je vzrok lakota, slaba higiena ust, navada kajenja ali pitja alkohola: ga boste sami odstranili vkolikor prenehate s tem; v slučaju suhosti v ustih, jemljite nekaj kislega, kar vzpodbuja nastajanje sline: jogurt, kisli sokovi (limonade), žvečilni gumiji brez sladkorja, poznane so tudi nekatere začimbe v hrani, ki osvežujejo dih (komorač, nageljnove žbice, janež, kardamom, meta, navadna melisa, sveži peteršilj (že stari Rimljani so žvečili vejico svežega peteršilja ali lističe mete, da bi zasladili dih – ker zeleni pigment klorofil osvežuje!) V indijskih restavracijah se še streže kandirana mešanica semenk janeža, koromača in vode katere z žvečenjem osvežijo dih v 20-ih minutah); par kapljic olja mete na jezik bo prav tako pomagalo. Hranite se zdravo: obilica svežega sadja in surove listnate zelenjave (jabolka, pomaranče in zelene) koristi Vaši prebavi in s tem tudi Vašem dihu; nekaterim je pomagalo, da so pred vsakim obrokom popili kozarec kantarionovega čaja (šentjanževka), obogatenega z dodatnih 20 kapljic propolisa; pijte dovolj vode (če ni izvirna, priporočam kuhano 10 minut in odležano 24 h pred uporabo in za tiste radikalne – destilirano, ki je hkrati tudi čistilec naših, z maščobami obloženimi, krvnih žil). V primeru močne suhosti prihaja v poštev umetna slina. Pazite se vodic za usta, vsebujejo alkohol, ki izsušuje usta in potem se spet na kratko vrtimo v krogu ter nismo nič rešili… V primeru suma v neko bolezen telesa, jo je dobro odkriti prej kot pa kasneje, zato je potrebno odditi k zdravniku.
Še posebno je važno ohranjati dobru čistost ust, kakor preventivno tako tudi v izganjanju zadaha: pravijo, da je dobro zvečer tudi do pet minut ispirati usta in grlo s kozarcem čaja od žajblja. Pri vnetju gingive, parodonta je dober dezodorant za izpiranje ust 3% hidrogen. Dobra so tudi sredstva, ki imajo v sebi timol, sestavni del olja iz rastline materine dušice/dezinfekcija!
Eno leto (v kar se za ponovljeno delo v to ne šteje vzrok udarca ali padca pacienta).
Kronica se priporoča pri veliki izgubi krone zoba, ki je zaradi okvare, loma ali izrabljenosti, oziroma neželjenega razmaka med zobmi, nezadovoljive oblike krone zuba ali kot edino od rešitve izrazito potemnelega zoba; je rešitev v primeru ko se s polnitvami ali nadgradnjami, kot manj invazivnimi koraki, ne uspe to rešiti z obzirom na to, da izdelava kronice zahteva od zoba obsežno brušenje, kar ga za trajno dela odvisnega od kronice; kljub temu, če se izdela v primeru kadar je nanadomestljiva, na zadovoljstvo je pacienta in njegovega neskritega nasmeha!
Lupine bi lahko opisali kot delne kronice, ker pokrivaju samo sprednjo površino zoba. To pomeni, da ima ta del zoba ohranjen večji del sklenine, čimer je brušenje znižano na minimum. Lupine se lahko lepijo že industrijsko izdelane ali se izdelajo individualno za vsak zob posebej. Z njimi se lepo lahko polepša nasmeh in enkrat postavljene na zob, ga krepijo. Imajo slabo točko in to je mesto stika na robu, ki bi se ga morali izogniti: ne gristi nohte, svinčnik, odpirati pivske steklenice ali stiskati zobe!
Obkrožite ga s predmeti, ki jih lahko brez skrbi daje v usta (proizvajalci nudijo niz proizvodov različnih oblik, z možnostjo hlajenja), vkolikor bi samo neki gel, potem tisti, ki ne vsebuje benzokain, toda za mirne noči, vsekakor v poštev pride homeopatski pripravek, npr. Chamomilla (kamilica).
V prvem letu življenja.
Implantat (igra vlogo umetne korenine) je tuje telo, katerega nekateri ne priporočajo pri kroničnih bolnikih (npr. bolezni ven, sladkorna bolezen, pri kadilcih). Pri tistih, ki imajo pogoje za implantante, holistični stomatologi priporočajo implantante od cirkona, nemetalne.